LENGWALO LA TOKA YA DITOKELO TŠA BAKWEŠWABOHLOKO BA AFRIKA BORWA
LENTŠU KA TONAKGOLO YA KGORO TŠWETŠOPELE YA TOKA LE MOLAOTHEO
E sale go tloga ka 1994 Mmušo o goeletša gape o laetša ntwa ya wona kgahlanong le bosenyi, ka go lemoga gore bosenyi bo lobiša diphethagatšo le dipoelo tšeo di dirilwego ke Mmušo woo o kgethilwego go ya ka temokrasi mengwageng ye lesome ya go feta.
Go fetile mengwaga ye lesome eupša Mmušo ga saka wa fokotša maatla a wona maikemišetšong a wona a go lwantšha bosenyi gomme o tšwela pele ka go tsebagatša mekgwa le dikgakollo tša go fetšiša bosenyi bjo.
Rena bjalo ka Mmušo re lemoga gore bosenyi bo tšea lekgetho le legolo la mmele, tšhelete le maikutlo go bakwešwabohloko. Gore re kaonafatše ditirelo go bakwešwabohloko ka moka, Kgoro Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo gammogo le badirišanimmogo ba yona ba ikemišeditše go bea dinyakwa tša bakwešwabohloko kgauswi le Tshepedišo ya Toka ya Bosenyi. Tlhagišo le tlhamo ya Lengwalo la Toka ya Ditokelo tša Bakwešwabohloko ba Afrika Borwa (Lengwalo la Toka) ke seripa sa botlalo sa go netefatša gore dinyakwa tša bakwešwabohloko di šireleditšwe gape di a hlatlošwa.
Lengwalo la Toka le sepelelana le Molao wa Molaotheo wa Afrika Borwa wa 1996 le Pego ya Ditšhaba tše di Kopantšwego ya Molao wa Motheo wa Toka ya Bakwešwabohloko ba Bosenyi le Tšhomišompe ya Maatla, 1985 (GA/RES/40/34). Lengwalo le la Toka le bea motheo wa go lekanetša ditokelo tša bakwešwabohloko le tša batho bao ba tlalewago, gape le go netefatša gore Bakwešwabohloko ba swarwa ka kgaugelo le tlhompho ya maemo a bona. Le nyaka go netefatša gore bakwešwabohloko ba amogela tokišo ya kgothatšo go bohloko bjoo ba bilego le bjona ka phihlelelo ya Tshepedišo ya Toka ya Bosenyi.
Pholisi ya go netefatša tumelelano le tlhomo ya Lengwalo le la Toka e tla tšwetšwapele ke makala a tirelo, yeo e tla bago khoutu ya tiragatšo yeo e tlamago makala ka moka a tirelo. Bomotšhene bja taolo ya Tumelelano bo tla bewa madulong go netefatša gore go na le maikarabelo ge dilo di sa sepele gabotse.
Khomišene ya Afrika Borwa ya Mpshafatšo ya Molao e mo tseleng ya go tšwetšapele molawana wa tlhomo ya Kantoro ya Bakwešwabohloko ba Molao yeo ge e seno hlongwa e tla lebelelago tlhomo ya Lengwalo le la Toka le mekgwa ye mengwe yeo e nyakago go matlafatša bakwešwabohloko.
Ke kgopela gore motho yo mongwe le yo mongwe a kgathe tema go netefatša gore tlhomo ya Lengwalo le la Toka e a atlega gape le fihlelela maikemišetšo a lona.
Tonakgolo ya Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo
MATSENO
Mmušo wa Afrika Borwa ka kakaretšo le dihlongwa tša tshedimošo tšeo di amegago go tshepedišo ya toka:
Go tiiša
Boitlamo bja Mmušo bja go hloma mekgwa ya go tšwelapele ya go mpshafatša tshepedišo ya toka ya go šireletša le go hlatloša tokelo ya bakwešwabohloko, ka tumelelano le melawana ya boditšhabatšhaba ka tlase ga didirišwa tša ditokelo tša batho tša go swana le Pego ya UN ya Molao wa Motheo wa Toka ya Bakwešwabohloko ba Bosenyi le Tšhomišompe ya Maatla le Thibelo gammogo le Phedišo ya Bošoro Kgahlanong le Basadi le Bana go Pego ya SADC ya 1997 ka ga Bong le Tšwetšopele
Go tshepa
Gore go ya ka tšhireletšo yeo e lekanetšego ya bakwešwabohloko le batlalewa ka go tshepedišo ya toka ya bosenyi ke seripa sa maikarabelo a naga a go hlatloša boipshino bja go lekana ka moka ga ditokelo ka moka le tokologo tšeo di kgonthišišitšwego ka gare ga Molaotheo; gape le gore-
Toka ya nnete e ka fihlelelwa fela ge ditokelo tša bakwešwabohloko le batlalewa di gopolwa, di šireletšwa gape di lekanyetšwa;
Go gopola
Titiego ye kgolo yeo bosenyi bo e hlolago godimo ga bakwešwabohloko le kgonego ya yona ya go gatelela boipshino bja mokwešwabohloko go temokrasi le ditokelo tše dingwe tše dintši le ditokologo tšeo di šireletšwago ka gare ga Molaotheo wa rena;
Go šetša
Tšwelopele yeo e itšego yeo e dirilwego e sa le go tloga mathomong a temokrasi, mengwageng ye lesome ya go feta, go ya ka go fetola tshepedišo ya toka go netefatša phihlelelo ya toka le maikarabelo a ditshepedišo go batho bohle go sa kgathalege gore ke morafe, bong, sehlopha le dibopego tše dingwe tša phapogo goba phokolo;
Go šetša kudu
Mekgwa ya go fapana yeo e hlomilwego bjalo ka seripa sa phetolo ya tshepedišo ya toka, ka pono ya go netefatša peogare ya mokwešwabohloko, go lekanetša ditokelo tša bona le tša batlalewa gape le go fokotša bokwešwabohloko bja maemo bobedi magatong ao a fapanego a tshepedišo ya toka;
Go Tshwenyega kudu
Ka taba ya gore go sa ntše go na le dikgoba magareng ga ditlapele tša ditokelo tša bakwešwabohloko ge di bapetšwa le tša batlalewa gomme dikgoba tše bjalo di akaretša phegelelo ya bokwešabohloko bja maemo a bobedi bja bakwešwabohloko ba bosenyi;
Ka gona ke amogela Lengwalo le la Toka la Mokwešwabohloko,
Gore le šome bjalo ka motheo wa go lekanetša ditokelo tša bakwešwabohloko le batlalewa gape le go:
Hlatholla maemo a tirelo ao a ka holofelwago ke gape a swanelwa ke go latelwa ke bakwešwabohloko nako le nako ge ba ikopanya le tshepedišo ya toka;
Fokotša bokwešwabohloko bja maemo a bobedi ka go tshepetšo ya toka;
Netefatša gore bakwešwabohloko ba phela ba le gare ga tshepetšo ya toka; gape
Go neelana ka thušo ya bakwešwabohloko ge maemo a sa fihlelelwe.
DITOKELO TŠA GAGO BJALO KA MOKWEŠWABOHLOKO WA BOSENYI.
Ka gare ga kontraka ya gago le tshepedišo ya toka ya bosenyi, ditokelo tše di latelago di tla swarelelwa:
Tokelo ya go swarwa gabotse le ka tlhompho go tlotlego le bophiri bja gago.
O na le tokelo ya go šetšwa ka pejana le ka boikokobetšo, go swarwa ka tlhompho go tlotlego le bophiri bja gago ke maloko ka moka a lekala lefe goba lefe la tirelo.
Maphodisa, nakong ya dinyakišišo; batšhotšhisi le bahlankedi ba kgoro nakong ya ditokišo le nakong ya ditshapetšo tša tsheko, gape le makala a mangwe a tirelo, ba swanetše ba tšee magato a go fokotša hlakahlakano efe goba efe yeo o ka bago le yona bjalo ka mokwešwabohloko, ka go dira dipotšološo le wena ka leleme la gago gape ka sephiring moo go hlokegago.
Magato a a tla thibela mokwešwabohloko gore a seke a amega go bokwešwabohloko bja maemo a bobedi.
Tokelo ya go fana ka tshedimošo.
O na le tokelo ya go fana ka tshedimošo nakong ya nyakišišo ya bosenyi le ya tsheko.
Lephodisa, motšhotšhisi le mohlankedi wa tirelo ya tokišo ba tla tšea magato a go netefatša gore neelo efe goba efe yeo o ratago go e dira nakong ya nyakišišo, tsheko le theeletšo ya go itlema ka keno e a theeletšwa gape e a šetšwa nakong ya go tšea sephetho sa gore go tšwelwa pele ka nyakišišo, goba tshekišo goba theeletšo ya Boto ya go itlama ka keno.
Tokelo ye e ra gore o ka tšea karolo (mo go hlokegago le mo go kgonegago) mo ditshepetšong tša toka ya bosenyi, ka go tsenela ditshepetšo tša theeletšo ya peile, tshekišo, le tša kahlolo le/goba theeletšo ya boto ya go itlama ka keno.
Se se ra gore o tla ba le sebaka sa go dira pego ye nngwe go lephodisa ge o lemoga gore pego ya gago ya mathomo ga se ya felela; o ka dira gape pego go kgoro gore o tšweletše hlohleletšo ya bosenyi go šedi ya khotho.
Godimo ga moo o ka dira kgopelo ya go ngwalwa go Modulasetulo wa Boto ya Parole gore a tsenele theeletšo ya parole gomme wa romela tshedimošo yeo e ngwadilwego.
Tokelo ya go hwetša tshedimošo.
O na le tokelo ya go hwetša tshedimošo le go tsebišwa ka ga ditokelo tša gago le ditirelo ka moka tša maleba tšeo di lego gona ka makala a ditirelo.
O swanetšwe o tsebišwe ka ga mohola wa gago mo molatong le ka ga nako yeo e ka tšewago ya molato. O ka kgopela tshedimošo malebana le matšatšikgwedi a khotho, tšhelete ya go ba hlatse le mananeo a tšhireletšo ya dihlatse.
O ka kgopela gape gore o tsebišwe ka ga maemo a molato, gore mosenyi o swerwe goba aowa, o bonwe molato, o filwe peile, o sekišitšwe, o ahlotšwe, ge eba go a hlokega, o išitšwe kgolegong naa.
Ga o na tokelo ya go tsebišwa ka ga ditokelo tša gago fela, eupša o na gape le tokelo ya go sedimošwa gore o ka di diriša bjang.
O ka kgopela gape ditlhalošo tša eng goba eng yeo o sa e kwešišego gore e fiwe ka leleme la geno bjalo ka seripa sa tokelo ya go hwetša tshedimošo.
O ka kgopela mabaka a sephetho seo se tšerwego malebana le molato wa gago, go tšhotšhisa goba aowa.
O na gape le tokelo ya go hwetša ditokumente tšeo molao o go dumelelago gore o di fihlelele.
O ka kgopela gore o hwetše tsebišo ya ditshepetšo tšeo o ka di tsenelago. O ka kgopela gape motšhotšhisi gore a tsebiše mothwadi wa gago ka ga ditshepetšo dife goba dife, tšeo di ka dirago gore o se be gona mošomong.
Tokelo ya go hwetša tšhireletšo.
O na le tokelo ya go lokologa go tšhošetšo, tlaišo, letšhogo, bohwirihwitši, pipamolomo, bosenyi le kgobošo.
Ge o le hlatse o swanetše gore o bege ditšhošetšo tša mohuta wo go maphodisa goba go motšhotšhisi wo mogolo wa naga.
Lephodisa ka morago ga moo ge eba o dumelelana le dinyakwa tše dingwe, le tla dira kgopelo ya gore o bewe ka tlase ga tšhireletšo ya dihlatse.
Ge kgopelo ya mohuta wo e atlegile o tla bewa ka gare ga lenaneo la tšhireletšo ya dihlatse.
Ge o le moo o tla šireletšwa ka mokgwa woo go ka kgonegago go dilo ka moka tšeo di ka go hlagelago, mohlala, o tla šireletšwa kgahlanong le tlaišo goba tšhošetšo.
Se se tla netefatša polokego ya gago bjalo ka hlatse gore bohlatse bja gago bo seke bja huetšwa goba wa hunyela wa se sa nyaka go fana ka bohlatse ka lebaka la khuetšo ye mpe.
Tokelo ye e ra gore mo mabakeng a mangwe khotho e ka ganetša phatlalatšo ya tshedimošo efe goba efe (go akaretšwa le boitšhupo bja gago) goba e ka laela gore tsheko e dirwe ka sephiring. O ka kgopela Ditirelo tša Tokišo gore di go tsebiše ge mosenyi a ka tšhaba goba a išwa lefelong le lengwe.
Tokelo ya go hwetša thušo.
O na le tokelo ya go kgopela thušo, gape o be le phihlelelo (ge go hlokega/ le ge e le gona) ya ditirelo tše di lego gona tša leago, maphelo le keletšo gape le thušo ya molao go ya ka dinyakwa tša gago.
Lephodisa le tla go thuša ka go hlaloša mekgwatshepetšo ya maphodisa; la go sedimoša ka ditokelo tša gago gape la go romela go makala a mangwe a ditirelo ao a lego maleba.
Molaodi wa kantoro goba hlogo ya kantoro ya khotho o tla fana ka ditirelo tša motoloki.
Batšhotšhisi ba tla netefatša gore magato ao a itšego a a tšewa malebana le melato ya thobalano, merusu ya ka gae le phedišo/phepo ya ngwana gape le gore melato e theeletšwa ka gare ga dikhotho tše kgethegilego, moo di lego gona.
Makala ka moka a ditirelo go ya ka mešomo ya tšona ka go fapana a na le maikarabelo a go tšea magato a go šireletša bakwešwabohloko ka dinyakwa tše di kgethegilego gape le go ba swara ka mokgwa wa go ba kwela bohloko.
Tokelo ya go hwetša hlatswadiatla
O na le tokelo ya go hwetša hlatswadiatla go tahlegelo goba tshenyegelo ya thoto ya gago ka lebaka la bosenyi bjoo bo dirilwego go wena.
O ka re ka letšatši leo motlalewa a ahlolwago ka lona wa kgopela motšhotšhosi go dira kgopelo ya taelo ya hlatswadiatla go khotho go ya ka Karolo 297 le 300 ya Molao wa Mekgwatshepetšo ya Bosenyi wa 51 wa 1977. "Hlatswadiatla" e šupa tšhelete yeo khotho ya bosenyi e fago mokwešwabohloko woo a lahlegetšwego goba a senyagaletšwego ke thoto, go akaretšwa le tšhelete ka lebaka la tiro ya bosenyi yeo e dirilwego ke mosenyi yoo a ahlotšwego.
Motšhotšhosi o tla go tsebiša ka ga taelo ya hlatswadiatla eupša mapalane wa khotho o tla rwala maikarabelo a tiišetšo ya yona, gape le gore o ka hloma tiro ya selegae kgahlanong le motlalewa moo khotho ya bosenyi e sa fego taelo ya hlatswadiatla gape le moo ditshenyagelo di sa kgonegego gore di ka elwa gabonolo go ya ka melao ya matlotlo go swana le dikwešwabohloko tša monagano goba bohloko.
Tokelo ya go hwetša pušetšo.
O na le tokelo ya go hwetša pušetšo go ya ka thoto yeo o e tšetšwego ntle le molao. "Pušetšo" e ra gore moo khotho ka morago ga kahlolo, e laelago mosenyi gore a go bušetše dilo tša gago tšeo a humanwego molato wa gore o di tšere go wena ntle le molao gore a go bušeletše sekeng seo o bego o le go sona pele ga bosenyi.
Motšhotšhisi o tla go tsebiša gore pušetšo e ama eng gomme mapalane wa khotho o tla go thuša ka go tiišetša tokelo ye.
O kgopelwa gore o lebelele Maemo a Minimamo a Ditirelo tša Bakwešwabohloko ba Bosenyi, ao o ka a hwetšago Dikgorong tša Mmušo, ge eba o hloka tshedimošo ye e tseneletšego ka ga ditokelo tša go fapana.
DIPELAELO
Ka go gopola gore o na le tokelo ya go belaela, o ka ikopanya le kgoro ye e itšego ya mmušo goba lekala la tirelo ge eba o na le dipelaelo malebana le tirelo yeo o e hwetšago goba ge eba ditokelo tša gago ga di šetšwe. Ge o sa kgotsofale ka tsela yeo pelaelo ya gago e tšewago ka gona, o ka ikopanya le dithulaganyo tša go swana le:
a. Kantoro ya Tšhireletšo ya Setšhaba, b. Boramelao ba Ditokelo tša Batho, c. Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa, d. Bolaodi bja Kemonoši bja Dipelaelo, e. Khomišene ya Tekanyo ya Bong, f. Tumelelo ya Bosetšhaba ya Botšhotšhisi, g. Dikantoro tša Maphodisa a Metropolitan, h. Khansele ya Diprofešene tša Maphelo ya Afrika Borwa, goba
Ramolao wa kgetho ya gago gape wo o tlo mo lefelago ka bowena.
Go hwetša tshedimošo ye e tseneletšego ka ga mekgwatshepetšo ya dipelaelo, o kgopelwa gore o lebelele Maemo a Minimamo ka ga Ditirelo tša Bakwešwabohloko ba Bosenyi. Tokumente ye e gona kantorong efe goba efe ya mmušo.
Bakgathatema ka go tshepetšo ya toka ya bosenyi ba tla netefatša gore dikhopi tša Lengwalo la Toka di ba gona dikantorong tše di latelago:
Dithušo tša Maphelo tša Setšhaba le tša Poraebete
Dikantorong tša Molaodi wa Botšhotšhisi bja Setšhaba
Diinstithušene tša Thuto
Diteišeneng tša Maphodisa le Diyuniting tša Dinyakišišo
Dikantoro tša Ditirelo tša Maphodisa a Metropolitan
Dikantorong tša Ditirelo tša leago goba Dihlongwa tša tshedimošo
Kantoro efe goba efe ya Mmušo
TSHEDIMOŠO YE E TSENELETŠEGO
Ge o nyaka tshedimošo ye e tseneletšego malebana le taba efe goba efe yeo e lego ka mo gare ga tokumente ye, o ka ikopanya le Bolaodi bja Bong bja Kgoro ya Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo mo dinomorong tše di latelago:
Mogala: 315 1670
Fekese: 315 1960
NOMORO YA GO SE LEFELWE: 000000000000000000
ela hloko gore tšhomišo ya nomoro ya go se lefelwe ga se ya ba ya tiišetšwa.
DITEBOGO
Lengwalo la Toka la Ditokelo la Bakwešwabohloko ba Afrika Borwa le tšweleditšwe ke Bolaodi bja Bong ka go Kgoro ya Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo ka go dirišana mmogo le Dikgoro tša Tšwetšopele ya Leago, Ditirelo tša Tokišo, Thuto, le Maphelo, gape le Tumelelo ya Botšhotšhisi ya Bosetšhaba, Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa, Khomišene ya Mpshafatšo ya Molao ya Afrika Borwa, Khomišene ya Ditokelo tša Batho ya Afrika Borwa, Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba, Bolaodi bja Kemonoši bja Dipelaelo, maloko a Dikhomišene tša Ditirelo tša Maseterata le Tsebokahlolo le maloko a Maphodisa a Tshwane Metro.
Kgoro ya Tšwetšopele ya Toka le Molaotheo e leboga dineelo tšeo di neetšwego ke dithulaganyo tša go fapana tšeo e sego tša mmušo le diinstithušene tša thuto mo tokumenteng ye.
Lengwalo la Toka la Ditokelo tša Bakwešwabohloko ba Afrika Borwa
